Zgodovina Aerokluba Kranj
(povzetek govora Boštjana Žepiča ob 65. letnici društva)
Začetki kluba segajo v predvojni čas in so tesno povezani z začetki letalstva na Gorenjskem. V času po prvi svetovni vojni so najprej, leta 1924, ustanovili Aeroklub v Ljubljani, nato leta 1927 še v Mariboru. Zlasti ljubljanski Aeroklub je pomemben za letalstvo na Gorenjskem, saj je bil zadolžen za širjenje letalstva pri nas, zlasti preko organiziranja letalskih mitingov. Tako je bil v novembru 1938 pripravljen letalski miting na Polici pri Kranju, v mesecu decembru istega leta pa ustanovljen Aeroklub »Naša krila« Kranj s prvim predsednikom Vilkom Pešljem. Klub je v tistem času združeval modelarje in jadralno skupino, ki se je ukvarjala z gradnjo letala »Vrabec«. Le-tega so dogradili leta 1940, ko so po velikem letalskem mitingu pričeli z rednim letenjem na letališču na Velikem hribu pri Kokrici. Z letenjem in ostalimi klubskimi dejavnostmi so nadaljevali vse do 17. aprila 1941, ko je njihovo delo prekinila 2. svetovna vojna.
Med vojno so Nemci v začetku leta 1942 v Kranju ustanovili letalsko organizacijo. Vabilu se je odzvalo tudi precej članov Aerokluba »Naša krila«, saj so tako lahko nadaljevali z letalsko dejavnostjo. Med leti 1942-43 je večina članov odšla v partizane ali bila mobilizirana, tako da je ostala zgolj modelarska dejavnost, pa še ta je dokončno zamrla jeseni leta 1944. Zaradi angažiranja predvojnih članov Aerokluba je vsaj del inventarja in opreme, predvsem modelarske, ostal v Kranju.
Takoj po vojni so aeroklubi nadaljevali s predvojnim delom. Letalski entuziasti v Kranju so svoje prostore pridobili v baraki ob nogometnem igrišču na mestu sedanjega nebotičnika, po številnih težavah in selitvah pa leta 1949 v Sokolskem domu. Takrat so se ponovno pojavile ideje po formalni ustanovitvi kluba. Tako je bil 23. decembra 1949 ustanovljen Aeroklub »Stane Žagar« Kranj, katerega predsednik je postal Jože Urbanc, med najbolj aktivnimi člani pa je bil France Primožič. Klub je takoj po formalni ustanovitvi nadaljeval z delom, s katerim so se člani dejansko ukvarjali vse od konca vojne. Kljub težavam, zlasti materialnim, so se v klubu ukvarjali z vsemi letalskimi dejavnostmi, od jadralnega letenja, padalstva do modelarstva. Klub se je takoj vključil v takratno letalsko zvezo.
Leta 1954 je bil v organizaciji kluba izveden prvi povojni letalski miting v Kranju, leta 1955, ko je vodenje kluba prevzel Baldomir Bizjak, pa je bila sprejeta odločitev, da se v bližini Kranja poišče ustrezen teren in zgradi klubsko letališče. Smele načrte je zaustavilo kasnejše formiranje zavoda »Alpski letalski center Lesce-Bled« kot centra letalstva na Gorenjskem. Tako so se dejavnosti motornega in jadralnega letenja ter padalstva izvajale v Lescah, aeroklubom na Gorenjskem je ostalo le še modelarstvo. Tako stanje se je vleklo vse do leta 1970, ko je bil ALC preformiran v klub. Letalci, ki so hoteli nadaljevati z dejavnostjo v Lescah, so se bili primorani včlaniti v ALC, od vseh ostali aeroklubov na Gorenjskem pa je preživel le Aeroklub »Stane Žagar« Kranj, a le z modelarsko dejavnostjo. K temu je največ prispevalo dejstvo, da so se naši predhodniki močno zavedali dejstva, da je prav modelarstvo eden od temeljev letalstva. Tako so leta 1962 ob pomoči Občine Kranj in Letalske zveze Jugoslavije formirali samostojni zavod – Letalsko-modelarsko šolo v Kranju, prvo v tedanji Jugoslaviji, ki je dobila prostore v novi OŠ »Stane Žagar« na Planini. Preko 35 let jo je vodil Milan Omejec, deluje pa še danes, ne sicer kot samostojni zavod, temveč kot poseben oddelek OŠ. Kako pomembna je bila ta odločitev za delovanje Aerokluba Kranj, pove dejstvo, da tudi od sedanjih članov veliko njih izhaja ravno iz te modelarske šole.
Leta 1966 so člani v sodelovanju z ALC Lesce-Bled pristopili k gradnji modelarske steze na letališču v Lescah. Razen asfaltne prevleke, ki jo je plačala Občina Radovljica, je bila v celoti zgrajena s prostovoljnim delom članov Aerokluba Kranj. Modelarji, ki so takrat že uporabljali naprave za daljinsko vodenje, so s tem dobili možnost za nadaljnji razvoj in organizacijo tekmovanj.
Po letu 1970, to je po združitvi ostalih sekcij v ALC, je v Aeroklubu Kranj ostalo vsega 30 od nekdaj 120 članov. Kljub temu se je delo v klubu uspešno nadaljevalo, pri čemer je bila glavna usmeritev tekmovalno modelarstvo. Leta 1973 se je Aeroklub »Stane Žagar« Kranj preimenoval v Aeroklub Kranj. Uspehom navkljub pa je bilo čedalje več težav s financami in po letu 1977 pridobivala tudi z delovnimi akcijami, kar ni bilo najbolj spodbudno za nove mlade člane. Vodenje kluba je v letu 1977 prevzel in ga vodil vse do leta 1987, ko je klub začasno zapustil. Vodenje kluba je bilo nato do leta 2001 zaupano , trenutno pa ga vodi . Leta 1987 je moral klub izprazniti primerne prostore na mestu sedanje policije in se je preselil v pisarno na Stritarjevi ulici, v kateri pa ni bilo mogoče urediti kvalitetne modelarske delavnice. Zaradi naraščajočih stroškov najemnine in čedalje nižjih dotacij smo člani prostore leta 1994 izpraznili in od takrat dalje klub svojih prostorov nima. Vse to ima za posledico upadanje članstva, predvsem podmladka, ki bi iz modelarske šole preko mentorskega dela v klubu prehajal v tekmovalno modelarstvo. Tako lahko rečem, da klub od ponovnega formiranja po 2. sv. vojni in se povezanimi težavami še nikoli ni bil v tako težkem položaju kot je prav zadnjih nekaj let.
Ob kronološkem pregledu ne smemo zanemariti tekmovalnih rezultatov in ostalih izrednih dosežkov, ki so bili ves čas pomembna gonilna sila za delo v klubu. Člani Aerokluba Kranj so do leta 1970 na vseh področjih letalstva dosegali vidne rezultate in uvrstitve na raznih tekmovanjih ter številne svetovne rekorde. Klub je bil najmočnejši na Gorenjskem, eden najboljših v Sloveniji in Jugoslaviji, zavidljivi so bili rezultati izven meja tedanje države. Modelarji so med prvimi, že leta 1962, iz prostoletečih prešli tudi na radijsko vodene modele. Tako se je pričela doba uspešne organizacije mednarodnega tekmovanja »Pokal Bleda« v kategoriji F3A v letih 1968-77. Organizacija tega tekmovanja je izjemnega pomena za razvoj RC modelarstva v klubu, dala pa je številne odlične pilote, prvake v Sloveniji, Jugoslaviji in širše. Po letu 1977 je v klubu prišlo do zatona kategorije prostoletečih modelov, hkrati pa zaradi vse večjih težav z letenjem na stezi v Lescah tudi do zamiranja F3A, kar je imelo za posledico opustitev organizacije mednarodnega tekmovanja.
Tako po letu 1977 zasledimo napredek v kategorijah radijsko vodenih jadralnih modelov, sprva v kategoriji F3B, po njenem zatonu leta 1990 pa v kategorijah F3J in F3K oz. HLG. V vseh disciplinah so člani pripravljali tekmovanja, od regijskih, republiških do državnih, in se tekmovanj kot tekmovalci tudi uspešno udeleževali. Zlasti v kategoriji F3J smo bili člani Aerokluba Kranj vrsto let gonilna sila v Sloveniji in tudi po naši zaslugi disciplina v kritičnih trenutkih ni zamrla kot mnoge druge letalske modelarske discipline pred tem. Klub je v letu 1994 za popularizacijo modelarstva ponovno pristopil k organizaciji mednarodnega tekmovanja v okviru FAI, tokrat v kategoriji F3J. Tekmovanje za »Pokal Bleda« je bilo letos izvedeno desetič, je eno stalnih tekmovanj v Evroligi in ena največjih modelarskih prireditev v Sloveniji vsako leto. Ponovno predvsem po zaslugi nekdanjih odličnih tekmovalcev, zdaj spet naših članov, oživlja tudi nekoč paradna disciplina F3A.
Naštevanje tekmovalnih rezultatov in ostalih dosežkov ter izstopajočih posameznikov je vsekakor nehvaležna naloga, ki se ji bom kot nepoznavalec razmer v preteklih obdobjih izognil predvsem zato, ker bi se hitro komu zameril. Poleg tega je gospod France Primožič kot dolgoletni član, eden najzaslužnejših v zgodovini Aerokluba, leta 2000 pripravil almanah »Aeroklub Kranj 1938-2000«, v katerem so zabeleženi vsi pomembnejši športni dosežki članov od nastanka kluba naprej. Aeroklub Kranj je almanah izdal v samozaložbi.
Žal se ob današnjem jubileju zastavlja kar nekaj vprašanj: klub, ki je nastal ob neizmerni volji letalskih zanesenjakov in je v vsem svojem obdobju eden najmočnejših v Sloveniji, tako do leta 1970 z vsemi letalskimi sekcijami kot po letu 1970 kot modelarsko društvo, je danes brez svojih prostorov. S prostori tako ali tako vseskozi ni imel sreče, selitev je bilo mnogo, malokrat so bili prostori ustrezni. Tako kot v preteklosti je bilo tudi v zadnjih letih kar nekaj energije usmerjene v pridobitev ustreznih prostorov, a vedno brez uspeha;
- po spremembi zakonodaje in izključitvi modelarstva iz sfere športa se je drastično poslabšalo financiranje, danes je klub tako tudi brez rednih mesečnih prilivov. Letalska zveza kot krovna organizacija se v zadnjih letih pri OKS sicer trudi za vrnitev modelarstva med kategorizirane športe, kar bi omogočilo pridobitev določene dotacije iz občinskega proračuna; zaradi denacionalizacije modelarji čedalje težje treniramo in organiziramo tekmovanja, saj je zaradi drobitve večjih kompleksov vse manj primernih površin v okolici Kranja, poleg tega pa je velik problem še bližina Aerodroma Brnik. Zaradi predvidene gradnje avtoceste mimo Radovljice visi v zraku tudi mednarodno tekmovanje »Pokal Bleda«, saj v okolici Kranja ni primernega poligona za organizacijo tekmovanja, tudi zaradi bližine in zahtev letališča.
- Del težav pa izhaja tudi iz dejstva, da se naše delo in dejavnost premalo pojavlja v medijih in je drugače propagirana. Že leta 1973 je takratni referent za modelarstvo v klubu Franci Markun zapisal (povzemam): »Povsem nerazumljivo je, da o klubu, ki že nekaj let osvaja vrsto republiških naslovov, ki dosega najboljša mesta na zveznih in mednarodnih tekmovanjih, tako malo ve širša javnost. Da v letih praktično nič ni bilo napisanega o našem delu in uspehih, smo krivi sami.« Kako resnične so njegove besede tudi danes.
Ob vsem naštetem se ob koncu lahko vprašamo: Koliko časa še Aeroklub Kranj? Tudi to je odvisno od nas samih, od naše volje in vztrajnosti, od upanja. Zaenkrat nam tega ne manjka.
Nekaj o klubu
