Vsak ČETRTEK POPOLDAN klubsko druženje na poligonu, letenje, off-road dirka, včasih tudi piknik...
ZAČETKI LETALSTVA NA GORENJSKEM
ZAČETKI LETALSTVA NA GORENJSKEM IN V KRANJU
FRANCE PRIMOŽIČ 2002
Za opis poteka nastanka in delovanja Aerokluba Kranj je prav, da omenim prve dogodke s področja letalstva v Kranju in na Gorenjskem.
Prva letala, ki so preletavala gorenjsko nebo, so bila vojaška. V času prve svetovne vojne so v bojih na Soški fronti sodelovala letala, ki so vzletala s številnih vzletišč in letališč v Sloveniji. Tri taka vzletišča so bila tudi na Gorenjskem: eno na Jaršah pri Bledu, drugo med Lescami in Radovljico in tretje v okolici Kranja.
Željo po letenju sta na Gorenjskem v letih po prvi svetovni vojni želela uresničiti Vinko Kristan z Zgornjega Otoka pri Radovljici in Blejec Franc Pretnar. Ta dva je možno smatrati za pionirja letalstva na Gorenjskem.
Vinko Kristan, rojen leta 1889 v Kovorju pri Tržiču, se je v letih 1909 in 1910 zaposlil na Dunaju v tovarni, ki je izdelovala letala. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, a so ga takoj zaposlili v letalski industriji. Po razpadu Avstro ogrske monarhije se je na Zgornjem otoku oprijel kovaštva. Znanje, ki si ga je pridobil v letalskih tovarnah, ga je vzpodbudilo, da se je v letih 1925 – 1926 lotil gradnje helikopterja. Helikopter je izdelal pretežno iz lesa, tehtal pa je približno 70 kg, z dvižnim vijakom premera sedem metrov in manjšim vlečnim vijakom. Pri načrtovanju pogona vijakov je prosil za pomoč že tedaj priznanega konstruktorja letal inž. Stanka Bloudka, s katerim se je poznal že na Dunaju. Bloudek mu žal ni mogel pomagati. Helikopter je prestal celo drugo svetovno vojno, potem pa so ga razdejali.
Blejec Franc Pretnar, rojen leta 1912 na Bledu, se je leta 1930 kot mizarski pomočnik zaposlil pri mizarski tvrdki Jurij Pollak v Kranju. Tu je začel uresničevati svoje dolgoletne želje, da si zgradi letalo. Po nekajletnem proučevanju takrat razpoložljive strokovne literature in na podlagi načrtov je leta 1931 pričel z gradnjo jadralnega letala Zögling. V letih 1931 – 1933 je v Čirčah pri Kranju povsem sam, brez sleherne pomoč, tudi denarne, zgradil letalo do faze, ko ga je bilo potrebno le še prekriti. Da bi si pridobil denar za nakup platna in celon laka, se je odločil letalo postaviti na ogled meščanom in mladini Kranja. Razstava je bila v dneh od 14. do 21. avgusta 1933 v telovadnici kranjske gimnazije. Ker s prispevki obiskovalcev razstave ni zbral dovolj denarja, je letalo odstopil Aeroklubu Ljubljana, ki ga je v zameno leta 1934 na Blokah izšolal za jadralnega pilota. Vojsko je v letih 1935 – 1936 odslužil v pilotski šoli v Mostarju, kjer je leta 1936 postal rezervni pilot – pod narednik. Danes živi na svojem domu na Bledu.
Želja po letenju, privlačnost letalske tehnike, razgledanost in težnja po napredku je bila v letih po prvi svetovni vojni tista sila, ki je vzpodbudila, da so se letalski zanesenjaki pričeli organizirati v letalske klube. Tako je v maju leta 1922 v Beogradu ustanovljen Aeroklub Srbov, Hrvatov in Slovencev “Naša krila”, ki je bil še isto leto sprejet v mednarodno aeronavtično organizacijo FAI.
V Sloveniji je bil prvi aeroklub ustanovljen 19. februarja 1924 v Ljubljani in meseca decembra 1927 v Mariboru.
Po navodilih jugoslovanskega aerokluba naj bi aerokluba v Ljubljani in Mariboru poleg lastne osnovne dejavnosti opravljala tudi naloge oblastnih odborov za tedanjo celotno Dravsko banovino. Življenje in delo ljubljanskega kluba je prva leta po ustanovitvi naletelo na mnoge ovire in težave, ki so jih nekako prebrodili po letu 1928. Naloga teh dveh klubov je bila torej tudi ustanavljanje novih klubov po Sloveniji.
S ciljem popularizacije letalstva je Oblastni odbor Aerokluba Ljubljana prirejal po Sloveniji letalske mitinge. Dva takšna mitinga sta bila v letu 1935 tudi na Gorenjskem: eden 17. julija 1935 v Žabnici pri Kranju in kmalu zatem tudi v Lescah. Na obeh mitingih se je zbralo trinajst do petnajst tisoč ljudi, piloti pa so opravili na obeh mitingih skupaj okoli dvesto sedemdeset krstnih poletov.
Prva jadralna skupina na Gorenjskem je bila ustanovljena na Jesenicah leta 1936, ki je sprva delovala kot sekcija Športnega društva “Bratstvo”, leta 1938 pa so ustanovili samostojni aeroklub. V tem času so Jeseničani pripravljali ustanovitev jadralnih skupin tudi v Radovljici in Lescah, na pobudo Jeseničanov pa je bila ustanovljena tudi jadralno-letalna skupina v Kranjski Gori.
Tudi v Kranju so bili v tem času trdno odločeni ustanoviti aeroklub. Da bi vzbudili zanimanje za letalstvo, so 5. novembra 1938 pripravili na Polici pri Naklem letalsko prireditev. Še isto leto, v mesecu decembru, je bil v Kranju ustanovljen Aeroklub “Naša krila” Kranj.
Tik pred pričetkom vojne v Jugoslaviji koncem leta 1940, je bila ustanovljena jadralna skupina tudi v Škofji Loki. Tudi tu so takoj pričeli z gradnjo jadralnega letala “Vrabec”, ki pa ga zaradi pričetka vojne niso uspeli dokončati.
USTANOVITEV AEROKLUBA KRANJ
AEROKLUB KRANJ PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO
FRANCE PRIMOŽIČ 2002
Prva organizirana skupina, ki se je ukvarjala z letalstvom v Kranju, je skupina letalskega podmladka – modelarjev na kranjski gimnaziji. Skupina je bila ustanovljena v šolskem letu 1937/38 in jo je vodil prof. Boris Rupnik. Štirje modelarji te skupine so se septembra 1935 udeležili modelarskega tekmovanja v Ljubljani in podobnega tekmovanja v naslednjem letu v še večjem številu. Drugih podatkov ni.
Uspehi modelarjev, Pretnarjevo jadralno letalo, razstavljeno leta 1933 v Kranju, letalski miting v Žabnici leta 1935, vzpodbude Oblastnega odbora Aerokluba Ljubljana so pospešili razmišljanje nekaterih o ustanovitvi aerokluba v Kranju.
Zato je poseben odbor pripravil 5. novembra 1938 na Polici pri Naklem letalsko prireditev. Prireditev je bila približno na mestu, kjer je danes odcep z magistralne ceste na avtocesto. Na tej prireditvi se je zbralo preko dva tisoč gledalcev. Najprej so nastopili modelarji. Tekmovali so z dvema vrstama modelov: “klizači” in “gumenjaki”. S “klizačem” je zmagal Štefan Segolin, z gumenjakom pa Stane Keren pred Jožetom Primožičem. Po modelarskem tekmovanju je nad prireditveni prostor priletelo iz Ljubljane letalo v zapregi z jadralnim letalom. Pilot v jadralnem letalu je bil učitelj letenja in državni rekorder v trajanju leta Stane Raznožnik. Jadralno letalo se je od motornega letala odpelo na višini približno tisoč petsto metrov, z zavoji in akrobacijami zmanjševalo višino in pristalo na prireditvenem prostoru. Pri pristanku v bližini gledalcev je letalo s koncem krila zadelo v noge neko gledalko ki kljub “salti” ni utrpela nobene poškodbe.
Da bi še bolj poživili priprave na ustanovitev aerokluba, so 19. novembra 1938 pripravili predavanje dr. Staneta Rapeta, takrat zelo znanega letalca iz Ljubljane.
Dne 2. decembra 1938 so ustanovili aeroklub, katerega polno ime je bilo:
“Kraljevski jugoslovanski aeroklub NAŠA KRILA Kranj”.
Na ustanovnem občnem zboru so izvolili Mestni upravni odbor aerokluba, katerega predsednik je bil Vilko Pešl, tajnik Lieber in blagajnik Zvonko Adamič. Člani jadralne skupine so takoj za tem pričeli z gradnjo jadralnega letala “Vrabec” po načrtih inž. Iva Šoštariča. Tehnično vodstvo gradnje je prevzel inž. Viktor Savnik. Del denarja za gradnjo so dobili od Oblastnega odbora Aerokluba Ljubljana, nekaj denarja in materiala so zbrali od raznih mecenov v Kranju. Največ je prispeval podjetnik gospod Franc Gorjanc, in sicer ves potrebni resonančni smrekov les. Letalo je bilo izgotovljeno po približno tri tisoč tristotih delovnih urah. Gradnja je potekala v enem od razredov stare osnovne šole Kranj na Pungartu. Danes je v tej stavbi Glasbena šola.
Pri gradnji so bili najbolj prizadevni: Janez Zoran, Milan Zakrajšek, Vinko Pižent in Bogo Cof. Dokončali so ga v juliju mesecu, v avgustu so v gimnazijski telovadnici pripravili razstavo letečih modelov, osrednja zanimivost pa je bilo novo izdelano jadralno letalo “Vrabec”. Letalu je bilo 5. septembra 1940 od pristojnega oblastnega organa izdano “Dovoljenje plovnosti” in dodeljena oznaka “YU-KDO”. Vzporedno z zaključnimi deli na letalu so stekle priprave na veliko letalsko prireditev, v okviru katere je bil predviden svečani krst novo izdelanega letala.
Prireditev je bila predvidena za 29. september, vendar so jo zaradi slabega vremena prestavili na 6. oktober 1940. Ta dan se je na prireditvenem prostoru na Velikem hribu pri Kokrici zbralo več tisoč gledalcev. Navzoči so bili vsi občinski in sreski veljaki, svečanost pa je počastil ban Dravske banovine gospod Marko Natlačen, ki je bil častni pokrovitelj prireditve. Ko so zaključili z modelarskim tekmovanjem, so člani jadralne skupine pripeljali pred tribuno svoje novo letalo. Po slovesnih nagovorih in poletu motornega letala je sledil krst, ki ga je opravil kranjski dekan Matija Škrbec, botra, oblečena v uniforme vojnega letalstva, pa sta bila Gorjančev Franci in Librova Majda. Letalo je dobilo ime “Kranjec”, katerega so po opravljenem krstu prepeljali na najvišjo točko prireditvenega prostora. Tu se je za krmilo letala usedel učitelj jadralnega letenja Marjan Križman, napeli so gumijasto vrv in že se je letalo dvignilo in po kratkem letu dvaindvajsetih sekund pristalo v dolini.
Zvečer so v prostorih hotela “Stara pošta” razdelili diplome in nagrade. Pri modelih “gumenjakih” je prvo mesto zasedel Božidar Petek, drugi je bil Ivan Marinček, oba iz Ljubljane, tretje mesto pa je zasedel domačin Jože Primožič.
Prireditev je imela velik propagandni pomen ter je bila veliko priznanje graditeljem letala, jadralcem in tudi modelarjem. Ob prireditvi je bilo zbrano tudi precej denarnih prispevkov, uspešnost prireditve pa je učinkovala tudi na poživitev dela aerokluba, število članov se je zelo povečalo, največjo prizadevnost pa so pokazali člani jadralne skupine, ki so pričeli z gradnjo prehodnega jadralnega letala “Čavka”, tudi tokrat pod vodstvom inž. Savnika.
V času po tej prireditvi so člani jadralne skupine vse do 22. decembra 1940 opravili sto petnajst štartov, s skupnim časom letenja deset minut in petinštirideset sekund. Z letenjem so nadaljevali 15. aprila 1941, vendar je bil že 17. aprila opravljen zadnji polet, ki ga je opravil Štefan Segulin in se je končal z enajst odstotnim lomom. Vse te lete so jadralci opravili na vzletišču na Velikem hribu in na terenu med Polico in vasjo Okroglo, ob smučarski skakalnici Albina Novšaka.
Člani, ki so v tem času leteli, so bili, poleg Marjana Križmana, še: Adamič Zvonko, Cof Bogo, Cvetko Jože, Čadež Vika, Ekar Ciril, Florjančič Ivan, Grmek Ivan, Kern Adolf, Kotlovšek Jože, Leber Albin, Leber Mitja, Polak Staš, Pižent Vinko, Primožič Jože, Ravnik Danilo, Rotar Milko, Savnik Viktor, Segulin Štefan, Šegula Pavel, Vršnak Franc, Zakrajšek Milan, Zoran Janez in Zoran Milan.
V letih 1939 – 1940 je aeroklub pripravil več predavanj, ki so bila pospremljena z letalskimi filmi (Zadnja zapoved, Vragi neba, Jeklena armada). Ta predavanja so bila v Šmartinskem kinu v Stražišču.
Dne 16. februarja 1941 je bil letni občni zbor aerokluba. Na njem so izvolili oziroma potrdili dotedanje člane Mestnega odbora aerokluba “Naša krila” Kranj. Predsednik odbora je ostal Vilko Pešl. Delo odbora in kluba pa je že naslednji mesec prekinila vojna, ki se je pričela z napadom Nemčije na Jugoslavijo.